o_meni

Moja prva vloga je zagotovo BITI MAMA, sledi vloga žene in takoj zatem je moje ustvarjanje. Osrečujeta me dva črvička, ki znata v trenutku spraviti nasmeh na moj obraz. Seveda po drugi strani znata tudi hitro načeti živčke, a tisto je kaj hitro pozabljeno in v spominu ostajajo trenutki sreče in veselja. Kako hitro rasteta, mi vsak dan znova dokazujejo njune izjave in njuna dejanja. Iz malega nebogljenega bitjeca se iz dneva v dan izpopolnjujeta v pravo osebo, vsak s svojim karakterjem in svojo osebnostjo.

No tega prvega odstavka zagotovo niste pričakovali tule. Če vam povem, da sta prav moja dva mala čmrlja, Anita in Adam, moj največji navdih za moje ustvarjanje pa vam bo več jasno. Tudi kreacije niso naključne, saj v prvi vrsti izhajam iz potreb in izkušnje, ki jih pridobim pri njima. Da na naše male bučke sodi kapica, ki ima ušesnike, sem se naučila dolgo nazaj, ko sem prvič kupila super cortig kapico za Anito, na glavi pa je vsakokrat polezla toliko gor, da so bila ušesa zunaj. Mogoče imamo take glave ali pa preveč kompliciramo :). Kakorkoli, tista izkušnja je dala, da so moje kapice delane z ušesniki. Kasneje sem ušesnike dodala še k trakovom in ruticam. Z enakim razlogom.

Ko gre otrok v vrtec, ko se navaja na “nepleničkarstvo” ali ko vneto raziskuje v blatnem peskovniku dan za dnem, rije po vrtu in se plazi po travi, kmalu ugotovimo, da so najbolj “praktiš” hlače v trenerka ali pajkice stilu. Ne le da so takšna oblačila udobna in dobro nosljiva, so tudi praktična, ko se otrok navaja na stranišče in mu ne ugre samo zato, ker je odpenjanje gumbov in zadrge trajalo neskončno dolgo in tega ni mogel storiti sam. A tudi trenirke so lahko lepe in cart.

Za punčke večinoma delam pajkoline. Hmm le zakaj. Vam zaupam?

Zato, ker moja mala damica, trenutno 4-letnica, že dobri dve leti ne nosi drugega kot pajkice in bekce. Na klasične hlače sem že davno pozabila in nad njimi obupala, ker kreganje in vpitje, da ne bo oblekla hlač, res nima nobenega smisla. Tako dobi poleti tanke pajkice, pozimi pa iz debelejšega in kosmatenega materiala. Za razliko od žab oz hlačnih nogavic bolj pravilno, se lahko nosijo tako pod oblekico, kiklco kakor tudi samostojno. Našitek, tisk ali samo gumb pa jim doda droben detajl, da so “malo spešl”.

Spodnjim delom se pridružujejo bekce, majčke in tunike. Zadnje čase rada naredim kar usklajen komplet, ki je tudi zelo lepo darilo.

Za glavo in vrat pa poskrbijo unikatni kompleti kapic in grelčkov za še tako mrzlo zimo. Če ne poznate Zalenka’s, se tukaj verjetno sprašujete kaj je grelček. Nič drugega kot šalček brez priveskov :). Zapenja se lepo na ježka in je pospravljen pod ovratnikom bunde. Ne maha naokoli, na koncih se ne nabira sneg in prijetno grejejo saj so na notranji strani narejeni iz prijetnega bombaža, na zunanji pa obloženi s flisom, ki poskrbi, da nas ne zebe. Prvim otroškim grelčkom, so se lani pridružili tudi grelčki za odrasle.

Enkrat lani, se ne spomnim kdaj, ker mi čas čisto prehitro teče, sem prišla do dejstva da rabim novo torbico. Nisem človek, ki bi imel n torbic, za vsako priložnost svojo. Ena takšna unikatna in vedno uporabna, mi povsem zadošča. Razmišljala sem, da jo naročim, a ker je za takšno torbico potrebno kar nekaj časa čakati, jaz pa sem človek dejanj in težko čakam, se je v meni rodil nov izziv. Da si torbico sešijem sama. Tako so začele nastajati tudi torbice Zalenka’s. Letos sem torbicam iz blaga dodala še torbice iz umetnega usnja in torbice za moške. Pred tem sem se znašla tudi pred izzivom izdelave toaletnih torbic. V tem delu ej bil zagotovo največji izziv zadrga in lepa notranjost. Kot lahko opazite, me k delu spravijo prav izzivi. Dokaj hitro po tem, ko je nek izziv usvojen, se lotim novega. Zato tudi Zalenka’s obsega precej pester nabor različnih izdelkov iz različnih materialov.

Po enakem konceptu so nastali fimo gumbki – prepotrebni dodatki za torbice, otroške kapice … Vmes pa še nekaj fimo nakita.

Da ustvarjanje le ni 80% mojega življenja, naj vam zaupam, da poleg moža in dveh otrok, opravljam delo asistentke za računalništvo in didaktiko računalništva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Delo zahteva veliko raziskovanja in prav zato, ker se računalništvo razvija iz dneva v dan in poskrbi, da nikoli ni dolgčas, mi je delo všeč. Rada imam tudi delo s študenti in ljudmi. V nekaj letih me tako čaka dokončanje doktorske disertacije, lani pa sem zaključila magistrski študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Poleg raziskovalnega in pedagoškega dela, me v svetu računalništva privlači razvoj spletišč, digitalna fotografija, vektorska grafika in digitalni scrapbook.

V svojem prostem času z možem Andrejem gradiva naš bodoči domek in skrbiva za vrt, ki nam nudi obilico sveže domače zelenjave skoraj skozi vse leto. Naša mala velika hiška šiška raste počasi, saj večino del opravimo kar sami. Trenutno so popoldnevi namenjeni polaganju izolacije, sledi pa napeljava talnega gretja. Skica načrta naše bodoče hiške pa je tudi moje skromno delo.